Tako radi zatrjujemo in rečemo drugim, da je dopust zato, da se človek odpočije, si nabere novih moči … Telo potrebuje novih moči, zato imamo noč, nedeljo, dopust, počitnice … Človek pa nima samo telesa, ampak tudi duha – dušo. Tudi v dušo morajo pritekati vedno nove moči, sicer se izprazni, osiromaši, nastane duhovna praznina. Čas dopustov in počitnic daje več priložnosti, da odrinemo na globoko, a, žal, marsikdo ostane na površini in je dopust pravi duhovni »popust«, ko se opustijo: molitev, maša in druge oblike duhovnega življenja. Več prostega časa daje več priložnosti,d a je družina skupaj, naj jo poveže tudi redna skupna molitev. Ko obiskujemo razne kraje po domovini ali tujini, se ustavimo na božji poteh, prejmimo zakramente, izročimo družino Mariji …